Znanih je približno 500 vrst aloje,
katere izvirajo predvsem iz Afrike. Manjše, počasi rastoče aloje,
se večinoma vzgaja kot lončnice v stanovanjih. Večje, hitro
rastoče, najbolje rastejo na prostem. Nekatere večje vrste,
predvsem aloje z znanim zdravilnim delovanjem, pa vzgajajo tudi kot
lončnice.
Tako imenovani «zdravilni alojin sok»
vsebuje veliko alojina, fitoncidov in aloja emodina. Največ le-tega
vsebuje Aloe arborescens (visoko rastoča drevesasta aloja), manj
Aloe barbadensis (hibridna aloja), najmanj pa Aloe ferox (nizko
rastoča trnasta aloja). Hibridna aloja (A. barbadensis) je nastala s
križanjem A. arborescens in A. ferox. Danes se največ vzgaja ravno
to vrsto (hibrid) za pridobivanje alojine smole in gela. Omenjeno
vrsto največkrat imenujejo tudi Aloe vera (prava aloja), ki je v
Sredozemlju znana kot Aloe vulgaris, v Indiji pa Aloe indica. Ostale
vrste aloje vsebujejo zanemarljivo majhno količino zdravilnih snovi,
zato se jih ne vzgaja v ta namen.
Aloja je puščavska rastlina, podobna
kaktusu. Ima dolge, trde in debele liste v obliki meča. Iz aloje se
pridobiva alojina smola in alojin gel. Alojina smola se pridobiva že
več tisoč let. Pod povrhnjico alojinega lista je veliko grenkega
rumenega soka iz katerega kasneje pridobijo smolo. V sredini lista je
mehko tkivo, katera služi rastlini kot rezerva vode. Iz te mehke
sredice pridobivajo alojin gel. Gel pridobivajo iz 3 do 10 let starih
rastlin. Čeprav so nasadi aloje zelo veliki, se listov ne da
nabirati drugače kot ročno. Pri tem je potrebno biti zelo previden,
saj imajo listi po robovih ostre bodice. Liste zvežejo v snope ter
odpeljejo v tovarne, kjer jih najprej operejo. Nato iz listov
odstranijo zunanje plasti in preostane jim samo notranje mehko tkivo.
Pri tem je treba zelo paziti, da se mehko tkivo ne onesnaži z
grenkim sokom. Iz mehkega tkiva nato iztisnejo gel. Dokler niso
poznali postopka stabilizacije, so lahko uporabljali le sveže
izstisnjen gel, saj je na zraku zelo neobstojen in že v nekaj urah
izgubi svojo učinkovitost.
Pridobivanje soka poteka na različne
načine. Eden izmed načinov je, da zmeljejo cel list skupaj s skorjo
ter iz dobljene mezge izstisnejo sok. Ta sok vsebuje aloin (močno
odvajalo), ki ga odstranijo s filtriranjem. Pri filtriranju se žal
izgubi tudi precej drugih zdravilnih snovi. Na tako pridobljenih
izdelkih piše, da je sok pridobljen iz celega lista. Drugi postopek
(filetiranje) je bolj zahteven, saj previdno ročno ali s posebnimi
stroji najprej odstranijo skorjo, ki vsebuje aloin in izrežejo
listno sredico. Tako pridobljeni sok ne vsebuje aloina, vsebuje pa
vse ostale snovi, ki so pomembne za zdravje. To je povsem naraven sok
aloje. Sok aloje je potrebno še stabilizirati, kajti na zraku je
zelo neobstojen. Na voljo je več načinov. Lahko dodajajo umetne
konzervanse (kalijev ali natrijev benzoat) ali pa sok pasterizirajo.
Obstojnost soka lahko še povečajo, če odstranijo vodo
(pridobivanje alojine smole). Ta postopek poteka pri visokih
temperaturah, vendar pri tem razpadejo koristne sestavine v soku.
Možno je tudi kupiti suhi ekstrakt aloje, ki ga pridobijo z
zamrzovanjem. Postopek je sicer dražji, vendar se pri tem ohranijo
vse koristne sestavine. Izdelek s suhim ekstraktom je najboljši
nadomestek povsem naravnega soka.
Sestavine in učinkovine:
Čeprav je aloja kot zdravilna rastlina
znana že tisočletja, so jo šele v zadnjih nekaj desetletjih
temeljito raziskali in spoznali njeno kemično sestavo ter zdravilne
učinke posameznih sestavin. Aloja Vera predvsem gel aloje vsebuje 99
do 99,5 % vode, preostali odstotek pa predstavlja 75 aktivnih snovi
kot npr. vitamini, encimi, sladkorji, minerali, saponini,
antrakinoni, steroli, salicilna kislina, rastlinski hormoni ter amino
kisline. Koncentracije aktivnih snovi so sicer majhne, vendar jim
zaradi harmoničnega ter medsebojnega delovanja pripisujejo izjemne
učinke.
Vitamini: gel aloje vsebuje vitamine A
(beta karoten), C, E in B (tiamin), B3 (niacin), B2 (riboflavin),
holin, folna kislina in sledi vitamina B12. Vitamini delujejo kot
antioksidanti (škodljive proste radikale pretvorijo v neškodljive
nevtraalne spojine).
Encimi: gel vsebuje veliko različnih
biokemijskih katalizatorjev (amilaza in lipaza), ki razgrajujejo
sladkorje in maščobe. Vsebuje tudi encim bradikininaza, ki deluje
blažilno in protivnetno. Encim tirozinaza preprečuje nastanek
rjavih, hiperpigmentiranih pik na koži obraza in rok pri starejših
ljudeh.
Sladkorji: se nahajajo v sluzi kot
mukopolisaharidi. Najbolj znan med mukopolisaharidi je acemanan, ki
krepi imunski sistem tako, da spodbuja nastajanje makrofagov (bele
krvne celice, ki uničujejo bakterije in celice raka). Nekateri
polisaharidi pa se povežejo z receptorji, ki tvorijo črevesno
oblogo ter s tem preprečijo sindrom luknjičastega črevesja.
Minerali: aloja vsebuje mineralne
snovi, v katerih je vezan kalcij, kalij in natrij. Poleg tega pa se v
aloji nahaja še krom, cink, baker, selen, magnezij in mangan. Vsi ti
elementi so pomembni za delovalne metabolnih procesov v telesu.
Saponini: približno 3 % teh spojin
tvori alojin gel, ki delujejo razkuževalno (antiseptično).
Antrakinoni: to so fenolne spojine, ki
se nahajajo v soku oz. smoli aloje. Sok aloje vsebuje 12 različnih
vrst antrakinonov. Najbolj znan med njimi je aloin, ki skupaj z
drugimi antrakinoni deluje odvajalno.
Steroli: aloja vsebuje štiri različne
steroide, ki so holesterol, kampesterol, sitosterol in lupeol. Skupaj
delujejo protivnetno, lupeol pa deluje tudi razkuževalno
(antiseptično) in protibolečinsko.
Salicilna kislina: je spojina, ki jo
najdemo tudi v aspirinu. Deluje protivnetno, protibakterijsko in
keratolitično (mehča povrhnjico kože).
Rastlinski hormoni: aloja vsebuje
avksin in giberelin hormone, ki delujejo protivnetno in pomagajo pri
zdravljenju ran.
Amino kisline: gel aloje vsebuje kar
dvajset od dvaindvajsetih amino kislin, ki jih človeški organizem
nujno potrebuje. Vsebuje tudi sedem od osmih esencialnih (snovi, ki
jih lahko pridobimo le s hrano in so nujno potrebne za organizem)
amino kislin.
Delovanje in uporaba:
Kneippov priročnik navaja, da sok
aloje deluje odvajalno, vzpodbuja izločanje žolča, povečuje
prekrvavljenost ter zdravi vnetje. Pripravki aloje naredijo kožo
gladko in prožno, zdravi ekceme na obrazu in okrog oči, zdravi
herpes, zmnanjša pretirano izločanje lojnih žlez ter zdravi
glivične okužbe. Pomaga pri celjenju ran, zdravi ugrize žuželk
ter pike insektov. Čisti gel aloje se predvsem uporablja kot prva
pomoč pri opeklinah, odrgninah, oparinah in sočnih opeklinah.
Inhalacija par gela aloje odpira zamašene bronhialne poti ter lajša
bronhitis, astmo, kašelj in vnetje grla. Pripravki aloje tudi
krepijo imunski sistem, izloča strupe iz telesa, odpravlja gliste
(vermicid), blaži bolečine ter alergije. Gel aloje se prav tako
priporoča kot dopolnilo terapiji pri cirozi jeter. Aloe Vera v
obliki gela za zunanjo uporabo se uporablja pri zdravljenju
osteoartritisa in revmatiodnog artritisa, kajti deluje kot steroidna
zdravila brez stranskih učinkov (zmanjša vnetje, rdečico, bolečine
in otekline sklepov ter mišic). Pomaga tudi pri nevralgiji,
ishialgiji in glavobolu. Gel aloje se zunanje uporablja tudi pri
atletskem stopalu, pri bradavicahhemeroidih in pri otrdeli koži na
stopalih, dlaneh in laktih.
Aloa Vera je edinstveno učinkovito
sredstvo za vlaženje kože. Deluje namreč na dva načina in sicer
prenaša hranilne snovi in vlago skozi sedem plasti kože ter s
pomočjo polisaharidov ustvarja zaščito na koži in tako prepreči
izsuševanje kože. Zaradi tega je primerna za ljudi s suho kožo.
Ker vsebuje antihistaminike (sredstva proti alergiji) in naravne
antibiotike je zelo primerna za ljudi z zelo občutljivo kožo. Aloa
Vera ima tudi lastnost pomlajanja, kajti poveča izdelavo
fibroblastov pri ljudeh do 8 krat hitreje kot je normalno.
Fibroblasti se nahajajo v dermisu kože in pomagajo pri izdelavi
kolagen-beljakovine, ki obdrži kožo čvrsto in prožno. Antrakinoni
prisotni v gelu aloje pa pripomorejo k zmanjšanju tvorbe starostnih
peg, ki se navadno pojavijo kot posledica staranja.
Stabiliziran gel aloje (v obliki
kapljic za oči – Aloe Activator) zelo pomaga pri vnetju očesne
sluznice, mrene, trahoma, glaukoma (povišan očesni pritisk),
keratitisa (vnetje roženice), herpes simplexa, kratkovidnosti ter
drugo.
Pripravki aloje vplivajo tudi na
izboljšanje psihičnega stanja pri depresiji in psihozah, pomaga pa
tudi pri odvajanju od lažjih in težjih drog (kava, alkohol, tobak
in mamila).
Krepčilno vino (fermentiran alojin gel
z medom in začimbami) je v Indiji znan kot kumarjasava, ki ga
uporabljajo kot krepčilo pri slabokrvnosti, slabi prebavi in težavah
z jetri.
Dr. Jeffrey Bland (Univerza
Kalifornija) je ugotovil da Aloe Vera pomaga na različne načine:
pomaga pri prebavi, normalizira pH blata, odpravlja glivice, uravnava
gastrointestinalne bakterije. Prav tako pomaga pri motnjah prebave,
kolitisu, zvišani želodčni kislini in uravnava delovanje črevesja.
Udeleženci testiranja trdijo tudi, da se jim je izboljšalo splošno
počutje ter dvignilo energetski nivo. Svoje ugotovitve je tudi
objavil v časopisu Prevention.
Prof. Dr. Ivan Danhof je pri
preiskovanju soka aloje ugotovil, da kalcijeve izocitratne soli
pomagajo ljudem, ki imajo težave s srcem. Rezultate teh preiskav so
potrdili tudi drugi, posebej v primeru angine pektoris. Sok aloje
zniža raven holesterola v krvi, zniža krvni pritisk in zmanjša
pogostost napadov angine pektoris. Prof. Dr. Danhof je prav tako
ugotovil, da sestavine aloje blokirajo dotok krvi v rastoči tumor.
Na Univerzi na Japonskem pa so ugotovili, da z dnevno dozo soka aloje
lahko zmanjšamo možnost obolelosti kadilcev za pljučnim rakom.
Nasveti:
Na trgu je danes možno dobiti sok
aloje različnih proizvajalcev. Različni distributerji pripisujejo
različne priporočljive dnevne količine soka. Vsi ponudniki soka
aloje pravijo, da je njihov izdelek 100 odstoten. Torej, lahko
kateregakoli izmed njih lahko zaužijemo enako količino.
Optimalna dnevna količina zaužitega
soka:
• Zdrav odrasel človek lahko zaužije
30 mL soka na dan
• Starejši, bolni ali športno
aktivni ljudje lahko zaužijejo 60 mL dnevno
• Ljudje z oslabelim imunskim
sistemom lahko zaužijejo 100 do 250 mL soka na dan
Sok je priporočljivo zaužiti v dveh
delih in sicer zjutraj in zvečer, najbolje pred obrokom.
Zanimivost:
Pri iskanju zdravila proti AIDS-u so
preiskušali tudi izvlečke iz sestavin aloje. Ugotovili so, da
jemanje pripravka aloje ugodno vpliva na splošno počutje bolnika
ter hkrati lajša nekatere vzporedne težave. Vendar aloja ne uničuje
virusa HIV, torej ne zdravi AIDS-a.
V 18. in 19. stoletju je bil gel Aloe
Vere največkrat predpisano zdravilo in njegova popularnost ter
znamenitost se je ohranila do danes.
Opozorila:
Nosečnicam notranjo uporabo pripravkov
aloje odsvetujemo, zaradi močnega odvajalnega delovanja. Preveliki
odmerki pripravkov aloje lahko povzročijo bruhanje.
